Follow us on:

Facebook Twitter LinkedIn YouTube

Archive - Archive 2004 - July 2013

Lenstiti Kreol i fet son 25-an |28 April 2012

Lenstiti Kreol i fet son 25-an

Bann travayer ki’n ganny rekonpanse pour zot letan servis dan en portre souvenir avek Minis Mondon ek Madanm Marie-Thérèse Choppy

Sa ti koensid avek Lasemenn Lektir ek Lazournen Enternasyonal pour Liv, Drwa Loter ek Propriyete Entelektyel.

Ti le 12 Zanvye 1987 ki sa lenstiti ti komans fonksyonnen konman en seksyon anba Minister Ledikasyon.

Prezan kot sa seremoni yer pour mark sa lokazyon ti Minis pour Ledikasyon Macsuzy Mondon e son sekreter prensipal Merida Delcy, Minis pour Zafer Etranzer Jean-Paul Adam, Minis pour Tourizm ek Kiltir Alain St Ange e Minis pour Lanvironnman ek Lenerzi Dr Rolph Payet.

Bann lezot o zofisye gouvernman ti osi la enkli lanbasader Bernard Shamlaye.

Direkter sa lenstiti, Penda Choppy ti osi prezan ensi ki bann ansyen direkter sa lenstiti – Marie-Thérèse Choppy avek Léon Radegonde.

Plizyer prezantasyon ti ganny fer pour onor bann ki’n travay pour promouvwar nou lalang maternel.
Senk travayer lenstiti ti ganny rekonpanse pour zot letan servis. Mansyon spesyal ti pour Erica Fanchette ki’n selebre 25-an servis e ki’n la depi okonmansman.

Tandis ki Philomena Dewea i annan 23-an servis e Jane Mondon 17-an. De anplwaye in ganny 15-an servis e sa se Christiane Labonte ek Gerald Luc.

Ti osi annan trofe pour bann dimoun ki’n fer bann kontribisyon remarkab dan diferan domenn tel parey resers, literatir, teat, osi byen ki dan lanmizik.

Lot levennman pour mark sa selebrasyon ti lansman disksyonner ‘1000 mo Kreol Seselwa’.
Sa diksyonner trileng (Angle, Franse, Kreol) avek ilistrasyon ki pe target sirtou zanfan in ganny pibliye par en lakonpannyen piblikasyon apele Osman Publication ki baze Moris.

Reprezantan sa lakonpannyen, Shafick Osman, ti dir ki pa ti fasil ditou pour travay lo sa proze me finalman ansanm avek de eksper – Penda Choppy ek Colette Gillieaux -- zot in kapab arive fer li. Madanm Gillieaux e Madanm Choppy ti ganny sans siny bann kopi sa diksyonner apre seremoni. Bann envite ti ganny sans aste zot kopi ki ti kout R200.

Kopi ti osi ganny prezante avek Minis Mondon osi byen ki Bibliotek Nasyonal.

Minis Mondon i resevwar en kopi sa diskyonner trileng avek Msye Osman

Ti osi annan prezantasyon trwa maniskri avek Msye Osman par trwa loter Seselwa : ‘Kont fe pour zanfan’ par Jenny Saminadin, ‘Trimouse lavi’ par Lina Hoareau e ‘Tandif granpapa’ par Jean-Joseph Madeleine.

Sa trwa maniskri pou ganny pibliye par Osman Publishing.

Madanm Penda Choppy to osi fer en pti prezantasyon lo listwar sa lenstiti.

Ler i ti pran laparol Minis Mondon ti dir ki an 1988 lenstiti ti transfer anba Departman Kiltir.
“Donk, konman Minis pour Ledikasyon, i fer mwan en doub plezir pour akey selebrasyon zibile larzan Lenstiti Kreol, anba Minister Ledikasyon.”

Konman sel mezon edisyon pour literatir Kreol Seselwa, Lenstiti Kreol i annan en rol enportan pour zwe dan domenn lalektir ek literatir dan nou pei, i ti azoute.

I ti fer resorti ki sa lannen antye i en lannen selebrasyon pour sa lenstiti ki pou ganny manifeste dan tou bann aktivite ki i’n progranmen lo son kalandriye, komansan par lazournen enternasyonal lalang maternel, le 21 Fevriye, ziska lazournen enternasyonal Kreol, le 28 Oktob.
 
“Okour bann lannen depi ki Kreol in ganny rekonnet koman nou lalang maternel e ganny servi pour lansennyman, Lenstiti Kreol in touzour annan en rol kle  pour zwe pour soutenir nou lalang, sirvey son devlopman, ki swa dan domenn ledikasyon, kiltir oubyen lizaz kotidyen. »

I ti dir ki i’n fer sa atraver bann dokiman didaktik ki i’n prodwir pour fasilit lizaz nou lalang dan nenport ki sityasyon.

I ti fer resorti ki ozordi nou kapab Google an Kreol, e nou sms an Kreol. Nou swazir nou ‘ring tone’ Kreol, e nou al lo ‘face-book’ an Kreol.

Minis Mondon ti fer lapel avek tou bann partener lokal ki konsernen avek lalang Kreol e ki servi Kreol dan servis ki zot ofer pour koste pli pre avek lenstiti e anmenn zot kontribisyon.

» Back to Archive