Follow us on:

Facebook Twitter LinkedIn YouTube

Archive -Seychelles

Antretyen avek sekreter prensipal pour departman zafer sosyal, Madanm Linda William-Melanie |23 August 2014

‘Paran fodre asire ki zot zanfan i touzour an sekirite’

Sekreter prensipal dan departman zafer sosyal, Madanm Linda William-Melanie, in fer resorti dan en antretyen sa semenn ki paran fodre asire ki zot zanfan i touzour an sekirite.

Malgre ki in napa en gran logmantasyon dan bann ka labi seksyel ki’n ganny raporte, Madanm William-Melanie ti fer resorti ki labi seksyel lo bann pti zanfan i pli frekan konpare avek menm peryod letan lannen pase.

 «Nou kot departman sosyal, nou annan manda pour asir sekirite zanfan e nou krwar ki i annan en mank sipervizyon par bann paran ou gardyen. Dan laplipar bann ka ki’n ganny raporte nou pe vwar ki se swa manm fanmir oubyen dimoun ki pe frekant sa lakour ki pe abiz bann pti zanfan,» Madanm William-Melanie ti dir.

I ti kontinyen an dizan ki «bann paran fodre reste touzour vizilan e konnen lekel ki vin kot zot lakour akoz konmela serten dimoun pe pran lavantaz lo bann ki pli feb e abiz zot.»

Normalman zanfan i santi zot an sekirite avek bann adilt, zot santi lanmour e zot santi ki zot pe ganny proteze me ler labi pe arive sirtou lo bann zanfan enpe pli gran, zot vwar li difisil pour apros zot paran akoz serten paran i mank konfyans e sa zanfan i reste dan silans ki fer i pran bokou plis letan pour sa labi ganny dekouver.

«Bann pti zanfan ki pa ankor kapab koze, se ler zot paran i remark desarz abnormal, i raport kot klinik e la nou ganny alerte si i en ka labi,» Madanm William-Melanie ti konfirmen.

Fodre fer remarke ki sa departman i travay etrwatman avek lapolis e ler en ka labi seksyel i ganny raporte avek zot, zot raport sa ka avek lapolis. Zot fer sir ki si sa zanfan i kapab koze, i donn son ‘statement’ ensel fwa kot tou dimoun ki konsernen  i prezan e dan ka kot bann pli pti zanfan se rapor medikal ki pou determinen ki’n arive.

Swivan sa, se lapolis ki fer lenvestigasyon e antretan sa departman i travay avek sa viktim atraver bann sesyon terapi e soutyen pour ed li bouz devan dan lavi.  

«Troma i touzour la, i kapab vin direkteman apre oubyen plitar, me nou bezwen reste touzour an kontak avek viktim e donn li bann sesyon terapi ki pou ed li kapab fer fas avek sa ki’n ariv li e bouz devan. Si nou remarke ki sa viktim pou bezwen led a lon-term, nou refer li avek sikolog afen ki i ava ganny swiv kantite letan ki neseser,» Madanm William-Melanie ti azoute.

Pandan sa peryod letan sa departman i kontinyen fer swivi lo bann ka e osi swazir en pli bon ‘care plan’. Si fodre tir sa zanfan kot son lakour zot fer li e sa zanfan i ganny plase kot en manm fanmir ouswa dan bann ‘home’.

«Nou bezwen tir sa zanfan pour li kapab  santi li an sekirite,» Madanm William-Melanie ti fer remarke.

 «I ankor annan bokou keksoz pour fer sirtou kot i konsern ledikasyon. Nou bann partener tel ki Minister Ledikasyon, Konsey Nasyonal pour Zanfan (NCC) e departman lazenes pe donn en koudmen pour sansibiliz popilasyon lo bann size ki konsern proteksyon zanfan. Bann paran osi pe ganny sansibilize par egzanp ler i annan bann rankont lekol me nou vwar ki i reste ankor pour fer,» i ti dir.

Madanm Willliam-Melanie ti osi fer resorti ki «bann sitiasyon koumsa i sagrinan e regretan».

Sa departman i osi travay avek bann lezot labi tel ki neglizans, labi fizik ek lezot.

«Zanfan i parfwa manifeste bann move konportman me bann adilt pa pe konpran akoz zot pa okouran pase sa zanfan. Sa prosesis gerizon i pran letan sirtou pour bann zanfan e se pour sa rezon ki i enportan nou travay avek sa bann zanfan afen ki zot ava kapab rekonsilye avek sa ki zot in pas ladan,» Madanm William-Melanie tin dir.

Sak dimoun i form son prop lopinyon lo bann abizer me petet zot osi zot in annan en pase ranpli avek labi.

«Nou kot departman sosyal nou konsantre plis lo viktim. Si i annan bann travay ki ganny fer avek sa abizer se apre kondannasyon oubyen si limenm sa sispe dan ka labi i vin devan e rod led ou menm si lakour i demande,» Madanm William-Melanie ti dir.

I ti osi azoute ki «i mank profesyonnel dan sa domenn, akoz sa ki travay avek viktim pa neseserman pou kapab travay avek bann abizer.»

«I reste ankor bokou pour fer pour ed dimoun pran konsyans ki zot pe mank responsabilite anver zot zanfan. Tou dimoun ki annan lentere zanfan a ker i devret  fer son mye pour protez zot akoz si nou pa pe ed nou zanfan viv an sekirite nou pe vyol zot konfyans, » i ti kontinyen.

«Lasosyete i la pour protez zanfan me premye landrwa fondamantal se lafanmir. Souvan dan nou bann progranm ‘Konnekte’ lo televizyon nou demontre lenportans prezervasyon lafanmir, lenportans  kominikasyon, edik nou zanfan bann keksoz debaz e konnen ki pe pase dan lavi nou zanfan.»

Mesaz tre enportan ki Madanm William-Melanie pe fer pase se «paran fodre zot gete avek ki zot konfye e lekel ki antre an kontak avek zot zanfan akoz nenport dimoun i kapab en abizer. I devwar bann paran e gardyen pour asir proteksyon e sekirite son zanfan alors port plis latansyon e siperviz zot zanfan de pre.»

Madanm William-Melanie ti termin sa antretyen an dizan ki «nou zanfan i inosan alor se nou paran ki devret bers zot e fer zot grandi akoz si nou pa fer li lezot dimoun pou profit lo zot e antrenn zot dan bann move semen.»

Sharon Adrien

» Back to Archive