Follow us on:

Facebook Twitter LinkedIn YouTube

Archive -National Assembly

Lasanble i ganny plis detay lo sa 18 proze lotel ki’n aprouve |15 March 2017

Bann manm Lasanble Nasyonal ti yer ganny plis detay lo sa 18 proze gran lotel ki’n ganny pibliye lo en lalis resaman ki zot konstriksyon pa pe ganny afekte par sa moratoryonm.

Sa ti swiv en Private Notice Question (PNQ) par dirizan lopozisyon Wavel Ramkalawan.

Kestyon ki i ti demande ti annan 6 parti e ti lir konm swivan:

Swivan lanons semenn pase avek lapres par Gouvernman pour ofer piblik sa lalis proze letablisman touristik ki pa ganny afekte avek sa moratoryonm lo konstriksyon lotel, eski Minis pour Tourizm, Laviasyon Sivil, Por ek Lamarine i kapab:

• Donn sa Lasanble detay lo sa 18 proze ki pa pou ganny afekte par sa moratoryonm, non sa bann devloper, lokasyon zot letablisman, kou lenvestisman, e grander/kantite lasanm?

• Dir avek ki lotorite lokal sa bann proze ti ganny soumet e kan egzakteman sak sa bann proze ti ganny soumet?

• Donn lenformasyon lo si tou sa 18 proze in konplet tou bann prosesis ki lalwa i egzize zot fer e si EIA in fini ganny aprouve?

• Dir, baze lo grander sa bann proze kolektivman, ki kalite lenfrastriktir lotorite Seselwa pe mazin fer pour asire ki pei i kapab soutenir bann tel devlopman?

• Dir konbyen lasanm antou sa bann proze pou anmennen, e si sa pou fer ki lendistri touris pou soutenab vi ki deza bann lotel pe trouv li difisil pour depas 50% ‘occupancy’?

• Depi sa moratoryonm ti anonse an 2015, konbyen proze ki Gouvernman in rezete?

Minis pour Tourizm, Laviasyon Sivil, Por ek Lamarin Msye Maurice Loustau- Lalanne ti eksplike ki ler sa moratoryonm ti ganny enplimante le 29 Zen, 2015 ti deza annan en serten kantite proze lotel ki ti’n fini ganny komitman gouvernman pour ganny konstrir e i pour sa rezon ki desizyon ti ganny pran pour pibliy sa lalis pour met piblik okouran.

Apre piblikasyon sa lalis le 1er Mars Minis Loustau-Lalanne i dir zot ti ganny lenformasyon ki i annan lezot proze ki’n osi ganny komitman gouvernman e ki son minister i bezwen fer en letid aprofondi pour determin vre stati sa bann proze avan ki en desizyon final i ganny pran a zot size.

“Tou sa bann proze ki’n ganny komitman gouvernman prosesis pour zot aprouvasyon i koumsa;  zot konsep i bezwen ganny soumet avek SIB ki sirkil tou sa bann gran proze kot bann lazans konsernen tel parey Departman Tourizm, Lanvironnman, Lasante Piblik, Lotorite Planning osi byen ki Lazans Tenny Dife ek Sovtaz  pour ranmas zot  konmanter ek rekonmandasyon. Tou sa bann konmanter ek rekonmandasyon i apre ganny soumet avek Konsey Minis pour konsiderasyon e si sa bann proze i ganny aprouve i pou lo kondisyon ki zot fer en letid lenpak lanvironnman (EIA) e promoter pou osi bezwen soumet zot plan detaye kot Lotorite Planing ki pou apre sirkil kot lazans konsernen pour aprouvasyon,” Minis Loustau-Lalanne ti eksplike.

Apre sa Minis Loustau-Lalanne ti donn Lasanble detay lo sa 18 proze gran lotel ki pa pou ganny afekte par sa moratoryonm, non sa bann devloper, lokasyon zot letablisman, kou sa bann lenvestisman, grander ek kantite lasanm zot annan, kan zot konsep ti ganny soumet e osi zistans zot in arive dan zot EIA.

An sa ki konsern seksyon 4 sa kestyon Minis Loutau-Lalanne ti dir ki dan sa 18 proze, 12 pou trouve lo Mahé, 2 lo Praslin, 1 lo Ste Anne, 1 lo Ile Plate, 1 lo Silhouette e 1 lo Ile Longue.

“Sa bann lotel pou ganny demande pour met bann lenfrastriktir anplas pour permet zot pour par egzanp prodwi zot prop elektrisite, delo e en sistenm pour tret zot prop desarz. I ekspekte ki avek sa bann lenfrastriktir anplas zot pou menm kapab asiste PUC. I osi annan bann ki pou fer bann proze kominoter ki ava ganny idantifye par distrik, pou osi annan en progranm pour ankouraz bann lotel pour met anplas bann pratik soutenab e bann ki arive fer li i ganny rekonpanse e rekonnet pour zot zefor,” Minis Loustau- Lalanne ti eksplike.

I ti osi enform bann manm ki sa moratoryonm ki pe ganny enplimante ti ganny fer apre en carrying capacity study par en konsiltan. Parmi bann rekonmandasyon i ti osi fer resorti bann servis ek kalite lenfrastriktir ki fodre met anplas pour asire ki sa bann devlopman i ganny byen soutenir. “Se prenan an kont sa gran kantite lasanm ki ankor dan pipeline ki sa moratoryonm pe kontinyen ganny mentenir. Bann rekonmandasyon sa carrying capacity study ki lotorite in aksepte pou met anplas pour asir soutenabilite devlopman lendistri tourizm i sa bann devlopman swivan;

• Ogmant lenvestisman dan central water infrastructure, dan transmisyon e distribisyon elektrisite;

• entrodwir lezislasyon ek regilasyon pour fer li obligatwar pour bann letablisman touristik konnekte avek sistenm desarz santral sirtou si sewerage line i pas obor zot;

• ankouraz tou bann lotel ki pas obor sewerage line pour envestir dan zot prop sistenm tretman desarz;

• SLTA i annan en plan lonterm pour amelyor bann lenfrastriktir semen, parking, lalimyer ek semen pyeton dan bann landrwa konzeste, 

• Gouvernman pe osi regard dan lenfrastriktir lo erport ek por kot travay lo terminal domestik lo Mahé pou konplete an Mars lannen prosenn;

• Travay pour amelyor por lo Praslin ek La Digue in deza konmanse e i  annan plan pour agrandi Por Victoria.

Pour parti 5 sa kestyon lo size occupancy, Minis Loustau-Lalanne ti eksplike ki antou sa bann proze pou kontribye anviron 2300 lasanm dan lendistri tourism. Me sa letid lo carrying capacity i prevwar en logmantasyon 4000 lili ki reprezant sa bann proze e i pour sa rezon ki gouvernman pe mentenir moratoryonm lo tou bann gran proze lotel.

Ansa ki konsern sa 50% occupancy Minis Loustau-lalanne i dir i annan serten doutans ki sa sif i korek akoz dapre statistik lo occupancy rikord pour 2016 i 62% e i kapab menm pli eleve ki sa.

I ti dir ki i pour sa rezon ki son minister pe al met anplas en tourism satellite accounting system avek lasistans UNWTO ki pou donn en pli bon apersi lo  aktyalite hotel occupancy dan pei par kolekte statistik ki korek.

Minis Loustau-Lalanne in lans lapel avek tou bann otelye pour zot korperasyon pour ede devlop en bon sistenm e pour donn lenformasyon ek bann statistik ki korek pour kapab fer bann bon desizyon anver devlopman lendistri.

Pour 6enm parti sa kestyon konsernan bann proze ki’n ganny rezete Minis Loustau-Lalanne i dir i annan 7 proze ki’n ganny rezete akoz zot ti ganny soumet apre sa moratoryonm.

Ti annan bokou kestyon lo sa size konstriksyon sa bann gran lotel e sirtou sa enn ki pou konstrir Police Bay avek 320 lasanm e ki Minis Loustau-Lalanne i dir son EIA pa ankor ganny aksepte e kot in annan bokou leokri par zabitan Takamaka e Seselwa an zeneral ki krwar sa parti nou patrimwann i bezwen ganny preserve; bann vila Eden Island ki pe servi konman lotel e nesesite pour revwar sa sitiasyon e bokou lezot kestyon lye a size lotelri, tourizm, travayer pour sa lendistri ...

Sa bann size ti anmenn bokou deba par bann manm lo tou lede kote latab.

 

 

 

 

 

» Back to Archive