Follow us on:

Facebook Twitter LinkedIn YouTube

Archive - Archive 2004 - July 2013

Lasanble i demann plis rekonnesans pour Lazournen Nasyonal |20 June 2012

Dan son prezantasyon, loter sa mosyon, dirizan zafer gouvernman Marie-Antoinette Rose, ti dir ki le 18 Zen 1993, apre ki nou pei ti’n deside antre dan en sistenm demokrasi miltiparti, en group zonm ek fanm sorti dan divers krwayans relizye, politik, ekonomik e sosyal ti debat e koz lo ki mannyer pei pou planifye lavenir anba sa nouvo sistenm ki nou ti’n adopte.

I ti fer remarke ki sa letan ti eksitan pour Sesel ek Seselwa e Seselwa pa ti rezerv son drwa pour li osi swazir ki kalite Konstitisyon nou pei ti merite.

“Me ozordi, 19-an plitar, moman i aproriye pour Lasanble reklanm sa rol kle ki in zwe anver lepanouisman nou demokrasi e pour remet an valer bann bon prensip e lespri dan ki nou Konstitisyon ti ganny adopte,” Onorab Rose ti dir.

I ti osi dir ki ozordi, 19-an plitar, nou pe vwar partisipasyon aktif plizyer akter enportan nou demokrasi dan sa levennman nasyonal enkli partisipasyon dirizan lopozisyon dan Lasanble Nasyonal.
 
I ti fer resorti ki pour plizyer lannen, Lasanble Nasyonal in tant pour krwar ki Lazournen Nasyonal ti selman en lokazyon pour legzekitif e ki li lo lot kote ti zis ganny envite pour asiste bann levennman.

Me ozordi, la ki Lasanble i dan en prosesis pe redinamiz son lekor, sa lenstitisyon i anvi zwe en pli gran rol dan nou demokrasi e sa mosyon i zisteman pe demande ki Lezislativ i rekonnet lenportans nou Lazournen Nasyonal e osi partisip aktivman dan sa levennman.

“Lasanble nepli zis en envite a bann levennman me i osi en partisipan aktiv ki osi annan bokou kontribisyon pour ofer,” Onorab Rose ti fer resorti.

I ti dir ki moman i osi aproriye pour remet an valer tou nou bann senbol nasyonal e bann keksoz ki fer nou fyer koman en Seselwa .

Avek devlopman rapid ki nou pei pe eksperyanse, avek globalisayon ki’n fini ariv kot nou e osi avek tou bann defi tel parey logmantasyon dan kou-d-lavi, fleo drog ek lalkol e lezot defi ankor ki pe menas nou sirvi, i fasil pour nou oubliy bann valer nob ki nou Konstitisyon i prononse.

Me i ti fer resorti ki sak lannen letan nou reini otour nou lazournen nasyonal fodre zanmen nou oubliy bann per fondater ki’n lite pour fer nou ariv kot nou’n arive koman en pep.

Onorab Rose ti fer resorti ki responsabilite Lazournen Nasyonal e sa refleksyon profon ki devret annan otour sa tenm pa devret zis en zafer gouvernman e en lot proze devan nou, me dan tou sa ki nou fer toulezour nou bezwen fer sir nou pe respekte sa Konstitisyon ki lalwa siprenm nou pei.

An sa ki konsern nou Lazournen Nasyonal limenm, Onorab Rose ti fer resorti ki i pa devret zis en zour pour parad ek defile me enn ki egziz en refleksyon profon lo nou lavenir.

I ti salye zefor Prezidan James Michel pour anmenn nou lafet nasyonal lo en pli o nivo e lenportans ki i atase avek.

I ti osi remersye dirizan lopozisyon pour siport e segonn sa mosyon e rekonnet lenportans en Lazournen Nasyonal dan en pei e en nasyon.

I ti dir ki son lapros i demontre ki sa nouvo zenerasyon politisyen i al byen avek direksyon ki nou pep i anvi ale.

Antou, trwa manm Lasanble lo kote parti mazoriter ti koz lo sa mosyon e sa ti Giovanna Charles, Kevin Vidot e Maria Marie. Zot tou zot ti souliny valer ek lenportans sa mosyon e lenportans respe pour nou Konstitisyon ki ti ganny adopte le 18 Zen, 19-an pase. Zot ti demande ki i annan plis zefor lo lapar tou Seselwa pour asire ki sa zour i ganny tou son lenportans ki i merite.

Lo son kote, letan i ti eksprim son sipor pour sa mosyon, dirizan lopozisyon David Pierre ti dir ki nou Lazournen Nasyonal i devret en zour ki fer nou rapel nou bann valer linite, lwayote ver nou pei, ver nou pep ek nou Konstitisyon.

Onorab Pierre ti dir ki sa zour tou nou bann diferans i devret ganny met en kote e nou vre lafors linite, lanmitye ek larmoni i devret rennyen.

I dir ki le 18 Zen i sa zour ki nou Konstitisyon ti ganny aprouve par en gran mazorite Seselwa e i devret alor fer nou rapel ki ti osi sa zour ki bann gran prensip ki donn tou Seselwa sa drwa pour partisip dan devlopman ekonomik, politik e sosyal nou pei ti ganny adopte.

“Sete le 18 Zen 1993 ki nou ti rekonmans annan vre laliberte dan nou pei e alor en tel zour i devret komann respe tou Seselwa,” Onorab Pierre ti dir.
 

» Back to Archive