Follow us on:

Facebook Twitter LinkedIn YouTube

Health

Komemorasyon Lazournen Mondyal VIH/Sida - Lasanble i siport tou dimoun ki pe viv avek VIH/Sida ek zot fanmir |02 December 2021

«Bann parlmanter nou tre angaze e toultan pare pour donn nou sipor dan okenn size relye avek VIH/Sida»

 

Dan en mesaz pour komemor Lazournen Mondyal VIH/Sida, responsab komite VIH/Sida dan Lasanble Nasyonal, Onorab Rosie Bistoquet, ti yer prezant en mesaz lo lapar Lasanble e son komite dan ki in asir tou dimoun ki pe viv avek VIH/Sida ek zot fanmir ki bann manm parlman i reste tre angaze e toultan pare pour donn zot sipor dan okenn size relye avek VIH/Sida e lezot maladi kominikab, lasante reprodiktiv, drwa imen e lalwa.

Tenm pour sa lazournen sa lannen i ‘MET en lafen avek inegalite. MET en lafen avek Sida. MET en lafen avek pandemi’.

Mesaz Onorab Bistoquet i kontiny konm swivan:

«Depi lannen 2019, limanite in vin vilnerab akoz pour premye fwa lemonn pe fer fas avek en doub pandemi. Zonm, fanm, zanfan pe fer fas avek Sida ki pe fer kolizyon avek pandemi Covid-19 avek en gran lefe ki fatal akoz lemonn in vin pli danzere pour viv, lemonn pa’n ganny prepare, lemonn in perdi resours, lemonn in vin mwen fortinen. Sa se akoz lemonn pe konfront sa de lepidemi anmenmtan. Ozordi, demen e petet byento lemonn i a kapab respire.

“Ozordi, le 1er Desanm parey tou le lannen, Sesel, partikilyerman, Lasanble Nasyonal, i zwenn avek tou lorganizasyon nasyonal lasante, lorganizasyon non gouvernmantal, rezyonnal, sirtou kominote SADC e osi bann lezot lorganizasyon enternasyonal, tou bann tim Nasyon Ini, sirtou UNAids, pour komemor sa zour.

«Sa moman i en moman spesyal pour nou tou pran en poz, reflesir lo realite e lenpak ki VIH ek Sida i anmenn lo kominote imen. I le moman pour nou tou mazin e priy pour tou sa anviron 38 milyon nou frer ek ser ki pe viv avek VIH/Sida, zot fanmir ek zanmi. Nou osi priy pour anviron 1.2 milyon ki’n perdi zot lavi.

«Seselwa pa’n ganny eparnyen avek lepidemi Sida e osi Covid-19, malgre en bon pe progre in ganny fer, nou annan osi bann defi.

«Statistik sorti kot Minister Lasante in penn en portre VIH ek Sida dan nou pei. I annan antou 934 nou frer ek ser ki VIH pozitiv, ladan 819 i lo tretman. Ti annan 165 ki’n drop out lo tretman – 123 zonm e 42 madanm. I osi annan 29 prizonnyen osi lo tretman, parmi 43 ki pozitiv. Nou bann zenn fiy ek zenn garson 15-an anmontan pa’n ganny eparnyen.

«La fason ki VIH i ganny transmet isi Sesel, dapre Minister Lasante ‒ 209 eteroseksyel, 114 par droger ki servi drog dan sereng, 45 par bann zonm omoseksyel, 44 biseksyel, larestan 28 i ganny partaze ant bann manman pozitiv ki donn nesans baba pozitiv ou bann travayer seks.

«Menm si prevalans VIH nasyonal parmi popilasyon zeneral i tre ba, me prevalans parmi popilasyon kle i enkyetan, sirtou parmi nou frer ki servi drog dan sereng ki’n deza servi e osi parmi bann zonm ki fer seks avek zonm e osi parmi nou bann zenn. La plipar ditan i sanmenm sa group dimoun ki pa ganny akse avek servis ou swen lasante akoz zot ganny diskriminen akoz zot oriantasyon seksyel.

«Dapre rapor pibliye an 2021 par UNAIDS – en analiz lo sitiasion VIH ek Covid-19 anba tit ‘UNEQUAL, UNPREPARED, UNDER THREAT’ ou ‘Pa egal - Pa’n Pare - Anba Menas’, ti osi anvoy en warning ki pandan sa pandemi Covid-19, progre dan repons HIV ti off track akoz tou sistenm, servis, swen, tretman, progranm in ganny enteronpe enormeman par Covid-19.

«Nasyon Ini ti demann tou pei pour pran bann desizyon brav, odasye kont linegalite - ki tre esansyel pour ‘ARET SIDA - ARET COVID-19 - PREPAR POUR FITIR LEPIDEMI’.

«Alors sa tenm pour 2021 ‘End Inequalities. End Aids. End Pandemics’ - ‘MET en lafen avek inegalite. MET en lafen avek Sida. MET en lafen avek sa pandemi ‘ti ganny deklare.

Par sa deklarasyon tou pei in ganny demande pour bravman pran bann desizyon radikal avek aksyon pour delivre servis, swen pour fer sir ki zot bezwen protez drwa imen e soutenir egalite dan distribisyon finans pour redwir lenfeksyon VIH e anpes lanmor sirtou parmi bann popilasyon kle, nou ser ek fre ki annan diferan oriantasyon seksyel, nou bann zenn, pour asire zot ganny akse avek lasante reprodiktiv sirtou tes HIV e kontraseptiv.

«Pour Sesel sa tenm i tre relevan e aplikab akoz nou tou manm Lasanble nou’n toultan pare pour protez e donn sipor nou frer ek ser ki pli a risk pour ganny Sida, ou lezot maladi ki transmet par seks ou menm epatit C. Komite Lasanble pour maladi kominikab, VIH/Sida ek lasante reprodiktiv, in met anplas en progranm gouvernans anba SADC PF ki pou dire ziska 2022.

«Sa se akoz la mazorite sikse ki anmenn progre dan lepidemi VIH/Sida i montre ki ler i annan en bon lavironnman legal e tou dimoun i satisfe avek servis ou progranm. En bon lanvironnman legal i asire ki tou dimoun i ganny proteze san diskriminasyon pour ki i fer zot viv en lavi normal e ere.

«Sa proze ki komite Lasanble pour maladi kominikab, VIH/Sida ek lasante reprodikitiv in konmans enplimante i annan pour bi donn valer azoute bann progranm ki pe ganny enplimante par diferan lorganizasyon ou lazans pour ki tou nou frer ek ser i ganny akse avek servis HIV/Sida, lasante reprodiktiv e zot drwa i ganny respekte.

«Pour nou kapab fer sa, nou pe met anplas bann prosedir e metod konsiltasyon avek tou group, lorganizasyon, lazans respektiv dan sosyete pour Sesel kapab pran en pozisyon lo meyer fason pour tou popilasyon ganny akse avek servis lasante dan nou pei e osi fer sir nou osi akonplir devlopman soutenab pour nou pei. Alors mon demann tou bann group pour reponn nou lapel pour donn zot kontribisyon ler le moman i arive.»

 

 

Marie-Anne Lepathy

More news