Follow us on:

Facebook Twitter LinkedIn YouTube

National Assembly

Lasanble i demann en revizyon polisi ek lalwa lo kontraseptiv pour zenn anba laz |27 October 2022

Lasanble in demande ki gouvernman, atraver Minister Lasante, i revwar son polisi e met anplas en kad legal anver akse ek bann metod kontraseptiv ek lezot servis lasante reprodiktiv pour bann zenn anba 18-an ki aktiv seksyelman avek bi redwir lansentman anba laz e osi redwir bann risk lenfeksyon ek lezot maladi asosye avek sistenm reprodiktiv.

Sa mosyon dan Lasanble yer ti table par MNA Linyon Demokratik Sesel (LDS) Rosie Bistoquet e i ti ganny sipor inanim bann manm lo toulede kote latab apre ki zot tou ti’n met devan plizyer sitiasyon deplorab e enkyetan ki pe arive dan zot distrik konsernan sa size.

Bann manm i dir ki sa problenm zenn ki pa pe lekol e ki paret pa pe ganny ase ledikasyon seksyel pour pran zot responsabilite konsernan zot seksyalite pe vin deplorab e enkyetan pour nou pti sosyete.

Sa, zot dir, pe anmenn en kantite problenm sosyal e ekonomik kot bann zenn manman pa pe travay e pa pe ganny asiste par Lazans Proteksyon Sosyal ki fer ki bokou zot pe ganny difikilte pour sonny sa bann zanfan ki pe soufer bokou.

Zot dir ki tou sa ta problenm pe refoul lo sosyete e bann orfelina ki bokou fwa i bezwen ranmas sa bann pov inosan ki souvan zot manman i tonb dan lalkol ou drog.

Dan son prezantasyon, Onorab Bistoquet ti fer resorti ki pour asire ki tou dimoun i annan en lasante reprodiktiv an bonn sante i enportan ki zot annan akse avek bon  lenformasyon, metod kontraseptiv akseptab e ki baze lo swa sak endividi.

“Sak endividi fodre i ganny byen enformen, annan kapasite pour protez son lekor kont maladi transmet par seks e sakenn i devret kapab annan son drwa pour fer son prop swa lo son lasante reprodiktiv e drwa a planifikasyon familyal.

“Annan relasyon seksyel tro boner son konsekans i bann lansentman anba laz, lenfeksyon avek bann diferan maladi transmet par seks, risk pour lasante sa zenn fiy, risk fer pert, lavortman, problenm sosyal, ledikasyon ki souvan i ganny afekte parmi plizyer lezot ankor.”

Onorab Bistoquet in fer resorti ki Sesel in partisip dan devlopman stratezi rezyonal pour lasante seksyel e reprodiktiv e bann drwa ki ti fer pour SADC.  Sa stratezi ti ganny devlope an 2019 e pour efektiv ziska 2023.

Onorab Bistoquet i dir partisipasyon Sesel konman en manm SADC in ede pour Sesel devlop diferan stratezi nasyonal lo lasante reprodiktiv enkli pour bann zenn spesifikman me malgre tousala i annan bokou defi pour adrese pour asire ki tou zenn zot kapab ganny akse a bann servis.

Onorab Bistoquet i dir ki en letid ki ti fer an 2008 apele Child Wellbeing Study ti montre ki 46% garson ek fiy aze ant 12 a 19-an ti konmans fer seks a laz 14-an e lamazorite zot pa ti pe servi proteksyon.

En lot letid lo HIV an 2012 ti montre ki 9.8% dimoun ti pe fer seks avan 15-an, 0.76% zenn aze 15 a 24-an ti HIV positiv.

An sa ki konsern nesans, an 2020-21 ti annan 1665 nesans e pour 2020 ti annan kat zenn fiy anba 15-an ki ti donn nesans e pour 2021 sa sif i preski parey.

Ti annan 207 zenn manman aze 15 a 19-an ki reprezant 12.4% dan sa total pour menm lannen ki ti ansent. An 2020 diznef (19) zenn fiy ant 15 a 19-an ti donn nesans en 2enm zanfan e enn parmi ti donn nesans en 3enm zanfan.

“Sa tandans in toultan la parey pour bann zenn fiy ki donn nesans zot 3enm zanfan. An 2017 dis (10) zenn fiy ti donn nesans zot 3enm zanfan, 2018 nef (9) zot, e an 2019 ti annan 10 zot”.

Lo kote avortman Onorab Bistoquet i dir ki menm si Sesel i annan en kad byen striktire pour lavortman, levidans i montre ki lakantite avortman i tro bokou pour nou lakantite popilasyon e lakantite nesans par lannen.

An 2017 ti annan 541 avortman, 2018 ti annan 473, an 2019 ti annan 431, an 2020 ti annan 504, an 2021 ti annan 406.

Pli o sif sa dernyen 10-an ti an 2011 kot ti annan 579 avortman e total pandan sa dernyen 5-an i 2335.

Onorab Bistoquet in spesifye ki sa bann sif i reflekte selman bann avortman ki’n pas atraver lopital e non pa bann ki pa ganny raporte.

I dir ki bann zenn fiy ek garson i ganny bokou difikilte pour ganny akse avek kontraseptiv ek lezot servis lasante reprodiktiv akoz zot zenn laz menm si zot seksyelman aktiv.

Dapre lalwa aktyel laz konsantman pour fer seks i 15-an tandis ki laz mazorite i 18-an.

Madanm Bistoquet i dir ki bann zenn i dekouraze pour vin devan pour rod led akoz zot bezwen konsantman zot paran.

I dir ki avek tou bann kalite problenm lasante e sosyal ki tousala i anmennen i pour sa rezon ki in table sa mosyon.   

Bann manm in demann gouvernman pour pran an kont bann propozisyon ki’n sorti dan sa deba. 

 

Marie-Anne Lepathy

 

More news