‘Pratik lagrikiltir an armoni avek lanatir i nou pasyon ek nou pastan’ |07 April 2017
Nelson Renaud, 28-an, avek Edmé Durup, 32-an, zot de zenn garson ki reste St Louis ki pe pratik en form lagrikiltir apele permaculture i annan enpe plis ki 1-an deza lo en morso teren anler St Louis menm.
Prensip permaculture i aplikab pour tou sezon e i kapab ganny fer partou. I enkli en melanz lagrikiltir organik, lagrikiltir forestye, lagrikiltir entegre ek devlopman soutenab.
Dan sa fason plante zot annan en varyete legim, zepis, fri lokal, gro manze, zannimo … me tousala dan en serten kantite kontrole plante parmi bann pye kannel, albizya, banbou ek lezot plant sovaz.
Napa nanryen ki ganny gaspiye dan sa fason plante e teren pa ganny touse otan ki posib me i ganny kiltive dan en fason pour pa deranz li.
Zot servi bann plant parey kannel, sitronnel, lay kraze ki zot bwi e apre spray zot bann plant avek.
Menm si zot pa’n lekol ansanm sa 2 zenn in grandi ansanm e zot in toultan zanmi.
“Nou bann zenn nou’n etidye pour fer en karyer dan IT. Nou’n al aletranze pour etidye me se pandan sa letan ki nou’n vwar sa kalite fason fer lagrikiltir ki’n enpresyonn nou e nou’n deside pratik li konman en hobby me osi nou pa anvi fer IT toudilon nou lavi,” Edme ti dir.
Sa de zenn garzon i dir ki plant otan sa ki ou konsonmen ou menm i vreman enteres zot e i pour sa rezon ki zot in konmans plante.
“Isi Sesel nou koz bokou lo nesesite pour ogmant prodiksyon lokal e pour manz sa ki nou prodwi me Sesel nou’n sorti dan en letap kot nou ti bokou pli self-sufficient dan bokou keksoz me la i nepli leka,” Edme ti dir.
“Demen si en bato pa vini nou pou dan problenm alor nou devret rekonmans prodwi plis bann keksoz ki nou kapab nou menm e sanmenm ki nou pe esey fer,” i ti azoute.
Edme ti dir ki sa fason plante ou pa deranz ou teren dan okenn fason me plito kit keksoz pli natirel posib me otan ki posib zis esey maksimiz ou teren e plant otan keksoz ki ou kapab e osi sonny enpe zannimo.
Pour lemoman zot annan 5 kabri ki zot dir i zot pli gran zouti netwaye.
“Nou bann kabri zot larg e manz tou bann plant ki nou pa bezwen parey lagati. Zot rann nou bokou servis e zot osi donn nou fimyen ek fertilizer e nou pa aste manze pour zot,” Edme ti dir.
Lo kote poul i dir zot annan detrwa poul lokal pour zot prop konsonmasyon.
“Poul lokal i meyer lavyann pour manze, i sen. Sa bann kalite poul pa ganny maladi bonnavini, zot dizef i zoli, i zonn, i pli goute e i pli bon pour lasante,” Nelson ti azoute.
“Pour lemoman nou bann poul i dan en pti kabann me plitar nou pou bouz zot en lot landrwa e la kot zot ete nou pou met serten plant,” Nelson ti dir.
“Nou pe anvizaze pli tar vin reste dan sa landrwa akoz pli nou fer devlopman pli nou bezwen ogmant nou prezans isi,” Edme ti azoute.
“Avek permaculture tou sa ki ou fer ou bezwen fer pour premyerman siport ou lekor e ganny en rannman pou vin apre avek letan,” Edme ti dir.
I ti fer resorti ki sa kalite fason plante pa viz ver kantite prodiksyon me plito lo kalite ek prodiksyon en varyete me an pti kantite.
“Plis diversite ki nou annan mwens sans pour annan maladi,” Edme ti dir.
Sa de zenn zot annan trwa basen pour ranmas delo dan larivyer ki donn zot en total plis ki 9 mil lit delo e sa ti premye keksoz ki zot ti enstale dan sa landrwa.
Zot pa’n ganny okenn formasyon dan sa kalite fason plante me zot lir e fer bokou resers lola lo enternet. Zot bann prodwi i vann byen e zot dir zot tre ankouraze par kalite prodwi ki zot gannyen. Zot azoute ki zot pou kontinyen fer bann lesey e plant plizyer kalite legim ek fri.
O fir e anmezir ki zot popilarite i ogmante zot dir zot vann pli byen e zot satisfe avek fason ki zot pe travay. Zot resikle vye tol pour fer zot bann baraz pour plante.
“Nou vreman determinen dan sa ki nou pe fer e nou anvi fer en diferans dan fason prodwir sa ki nou manze,” sa de zenn i dir.
Bann diferan kalite legim ek fri ki zot kiltive